25 Jul Stres

Besedo stres v vsakdanjem življenju uporabljamo, ko smo preobremenjeni in se soočamo s kopico različnih zahtev.

Te zahteve so lahko povezane s financami, delom, razmerji in drugimi situacijami. Toda vse, kar za nas predstavlja resničen ali zaznaven izziv ali grožnjo našemu dobremu počutje, nam lahko povzroči stres.

Stres je lahko naš motivator, ki je ključen za preživetje. Takrat se v telesu vklopi mehanizem “boj ali beg”, ki nam lahko pove, kdaj in kako se odzvati na nevarnost. Vendar, če se ta mehanizem sproži prepogosto, ali kadar je preveč stresov na enkrat, lahko ogrozi človekovo duševno in telesno zdravje ter postane škodljiv.

Dejstva o stresu:

• Stres pomaga telesu pripraviti se na nevarnost.
• Simptomi so fizični in psihični.
• Kratkoročni stres je lahko koristen. Dolgoročni stres je povezan z različnimi zdravstvenimi težavami.
• Na stres se lahko pripravimo z učenjem tehnik obvladovanja stresa.

Kaj je stres?

Stres je naravna obramba telesa pred plenilci in nevarnostjo. Telo preplavi s hormoni, da ga pripravi na izogibanje ali soočanje z nevarnostjo. To je znano kot mehanizem “boj ali beg”.

Ko smo se soočili z izzivom, je del našega odziva fizičen. Telo aktivira vire, s katerimi nas varuje tako, da nas pripravi na boj ali čim hitrejši pobeg.

Telo proizvaja večje količine hormonov kortizola, adrenalina in noradrenalina. Ti privedejo do povečanega srčnega utripa, povečane pripravljenosti mišic, znojenja in budnosti. Vsi ti dejavniki izboljšujejo sposobnost odzivanja na nevarno ali zahtevno situacijo.

Dejavniki okolja, ki sprožijo to reakcijo, imenujemo stresorji. Stresorji so: zvok, agresivno vedenje, hitro približujoči se avto, zastrašujoči trenutke v filmih ali celo prvi zmenek. Več stresorjev, kot občutimo oziroma doživljamo, bolj močnejši je naš občutek stresa.

Kaj se dogaja v našem telesu?

Stres upočasni normalne telesne funkcije, kot so prebavni in imunski sistem. Vsa energija, vse rezerve se osredotočijo na hitro dihanje, pretok krvi, pozornost in uporabo mišic.

Kako se spreminja telo?

• povišata se krvni tlak in pulz,
• dihanje je hitrejše,
• prebavni sistem se upočasni,
• imunska aktivnost se zmanjša,
• mišice postanejo napete,
• povečano stanje budnosti preprečuje, da zaspimo.

Način, kako se bomo odzvali na težko situacijo, vpliva na to, kako stres vpliva na nas in naše zdravje.

Oseba, ki meni, da nima dovolj sredstev/načinov za spoprijemanje se s stresom, bo bolj verjetno imela močnejšen odziv. Odziv, ki lahko sproži ali vodi v zdravstvene težave. Različni stresorji vplivajo na vsakega posameznike na različne načine.

Nekatere izkušnje, ki se na splošno štejejo za pozitivne, lahko privedejo do stresa. Takšne izkušnje so na primer: rojstvo otroka, potovanje, selitev v lepšo hišo, napredovanje v službi.

To je zato, ker pogosto vključujejo velike spremembe, dodatne napore, nove odgovornosti in potrebo po prilagajanju. Prav tako so pot v neznano. Človek se sprašuje, če se bo vsemu temu kos.

Dolgotrajen negativni odziv na izzive lahko negativno vpliva na naše zdravje in srečo.Vendar če vemo, kako lahko na nek stresor odreagiramo, nam to pomaga zmanjšati negativne občutke in učinke stresa.

Simptomi stresa:

• potenje,
• bolečine v hrbtu ali prsnem košu,
• krči ali mišični krči,
• glavobol,
• visok krvni pritisk,
• težave s spanjem,
• želodčne težave,
• anksioznost,
• izgorelost,
• motnje koncentracije,
• depresija,
• utrujenost,
• občutek negotovosti,
• pozabljivost,
• razdražljivost,
• grizenje nohtov,
• nemir,
• žalost.

Tipično stresno vedenje:

• želja po določeni hrani, uživanje preveč ali premalo hrane,
• nenadni izbruhi jeze,
• zloraba drog in alkohola,
• socialni umik,
• pogost jok,
• težave v partnerstvu.

Pogosti vzroki za stres:
Vsak izmed nas se drugače odzove na stresno situacijo. Kar za enega predstavlja stres, je lahko za nekoga drugega popolnoma ne stresno. Skoraj vse lahko povzroči stres. Pri nekaterih ljudeh lahko že razmišljajo o nečem ali o več manjših stvareh vodi v občutenje stresa.

Prvi korak k zmanjšanju stresa:

1. Vzemite zvezek ali list papirja in zapišite vse situacije, ki vas spravljajo v stres.
2. Opišite, kako vplivajo na vaše počutje
3. Opišite, kako se odzove vaše telo in kakšne občutke ob tem doživljate

Naše pretekle izkušnje lahko vplivajo na to, kako se bomo odzvali na določeno situacijo v prihodnosti.

Včasih pa celo ni nobenega prepoznavnega vzroka. Težave z duševnim zdravjem, kot je depresija ali akumuliran občutek frustracij in tesnobe, lahko pri nekaterih vzpodbudi večji občutek stresa.

Nasveti, ki jih lahko uporabite za upravljanje ali preprečevanje občutka preobremenjenosti:

1. Telesna dejavnost: pošičite gibanje, ki vas zares sprošča in veseli
2. Zmanjšanje uporabe alkohola, drog in kofeina: te snovi vam ne pomagajo preprečiti stresa, a jih lahko samo še poslabšajo. Zato jih je potrebno ukiniti ali zmanjšati.
3. Zaščita telesa pred posledicami stresa. Relax omogoča sprostitev in relaksacijo mišičevja, prebavnega trakta, ožilja in psihično sprostitev. Ta sestava artikla omogoča zmanjšanje vpliva stresa na organizem tudi do 80%. Ponoči se bolje odpočijemo in regeneriramo, v toku dneva pa imamo boljšo koncentracijo. Resnično deluje! 
4. Prehrana: zdrava in uravnotežena prehrana z obilo sadja in zelenjave pomaga vzdrževati imunski sistem v času stresa. Slaba prehrana bo povzročila slabo zdravje in dodaten stres.
5. Prednostne naloge: Vzemite si čas, da organizirate svoj seznam opravil, da vidite, kaj je najpomembnejše. Potem se osredotočite na to, kar ste dokončali ali dosegli tisti dan, namesto tega, kar še morate dokončati.
6. Čas: vsak dan prihranite nekaj časa za sebe. Uporabite ga za organiziranje svojega zdravja, sprostitev in uresničevanje lastnih interesov.
7. Dihanje in sprostitev: meditacija, masaža in joga, vse to lahko pomaga. Tehnike dihanja in sprostitve lahko uravnovesijo telesne funkcije in vam pomagajo, da se sprostite. Dihanje je tudi osrednji del meditacije.
8. Pogovor: pogovor z družino, prijatelji, sodelavci in vašim nadrejenim o vaših mislih in skrbeh vam bo pomagal. Morda boste ugotovili, da niste “edini” s takimi težavami in razmišljanjem.
9. Zaznavanje znakov: lahko ste tako zelo zaskrbljena zaradi ene težave, ki vam povzroča stres, da ne opazite negativnih učinkov, ki jih ima stres na vaše telo. Zaznavanje simptomov, je prvi korak k ukrepanju. Ljudje, ki se zaradi dolgotrajnih delovnih ur srečujejo s stresom, bodo morda morali “narediti korak nazaj.” Morda je čas za pregled lastne delovne prakse ali za pogovor z nadrejenim o zmanjšanju bremena.
10. Najdite tisto, kar vas sprošča: večina ljudi ima nekaj, kar jim pomaga, da se sprostijo, na primer branje knjige, sprehodi, poslušanje glasbe ali preživljanje časa s prijatelji ali hišnim ljubljenčkom. Petje v zboru ali telesna aktivnost pomaga nekaterim drugim.